Skupnosti v nemški zvezni deželi Saksiji so se znašle v dramatičnem finančnem položaju. Novo poročilo o financiranju občin za leti 2024 in 2025 razkriva alarmantne številke, ki kažejo na globoke težave v proračunih mest in občin. V blagajnah lokalnih oblasti manjka skoraj milijarda evrov, vse več pa jih postaja nesposobnih za ukrepanje.

Dokument, ki ga je pripravila ekipa z Univerze v Leipzigu, je v četrtek predstavilo Združenje mest in občin Saksije. Kot poroča portal Bild.de, je po mnenju strokovnjakov položaj izjemno resen in zahteva takojšnje rešitve.

Dr. Mario Hesse, soavtor poročila, jasno opisuje stanje: ‚Pri besedah drama in katastrofa smo sicer previdni – a tokrat je situacija izjemno dramatična.‘

Polovica občin v rdečih številkah

Približno 50 odstotkov vseh saksonskih skupnosti trenutno izkazuje izgubo. V dobrih letih je bilo takšnih največ četrtina. Tretjina občin poleg tega ni sposobna odplačevati posojil niti investirati iz lastnih sredstev.

Posebej grenko je spoznanje, da je Saksija na zadnjem mestu med vzhodnimi zveznimi deželami po dodeljevanju deželnih prispevkov občinam. Pri tem so davčni prihodki primerljivo visoki – drugi najvišji med vzhodnonemškimi deželami.

Naložbe v infrastrukturo strmoglavljajo

Skupnosti pri tem nosijo približno 50 odstotkov vseh državnih nalog – vrhunska vrednost, ki jo sicer dosega le Severno Porenje-Vestfalija. Zato se ne varčuje pri osebju, temveč pri cestah, šolah in mostovih.

Hesse opozarja pred ‚utrjevanjem krize‘: ‚Slaba finančna situacija se neposredno odraža v naložbah v komunalno infrastrukturo.‘

Socialni stroški kot glavni problem

Preseganje milijarde v letu 2025

Ključni dejavnik povečanja stroškov so socialni izdatki. V letu 2025 je bila prvič presežena meja milijarde evrov. Od tega odpade 78 odstotkov na tako imenovano pomoč pri vključevanju, socialne prejemke za osebe z invalidnostjo ali osebe, ki jim invalidnost grozi.

Te komunalne stroške nosi Komunalna socialna zveza (KSV). Prispevek, ki ga morajo mesta in občine plačevati za KSV, se je od leta 1996 povečal za več kot 200 odstotkov.

Zahteva po trajnem financiranju

Avtor študije profesor Thomas Lenk zato zahteva: ‚Zvezna dežela mora trajno vstopiti v financiranje – bodisi s sodelovanjem v KSV ali s popolnim prevzemom socialnih stroškov.‘

Primerjava z ledenimi gorami na Labi

Posebej slikovito se izraža Bert Wendsche, 62-letni nestrankarski predsednik Združenja mest in občin Saksije in župan Radebeula. ‚Finančna situacija je tako mrzla kot ledene gore na Labi.‘

Saksonske skupnosti so imele v letu 2024 najslabšo finančno opremljenost med vsemi zveznimi deželami na državni ravni, hkrati pa največjo potrebo po financiranju. Trenutno samo za tekoče potrebe manjka 450 milijonov evrov.

Prej se je v skupnosti stekalo 35 odstotkov deželnega proračuna, danes le še 33 odstotkov. Wendsche dodaja: ‚To je približno milijardo evrov manj.‘