Vrhovni iranski voditelj ajatola Ali Hamenej je protivladne protestnike označil za ‚izgrednike‘, ki poskušajo ‚ugajati ameriškemu predsedniku‘. Protesti, ki trajajo že 13 dni, so izbruhnili zaradi gospodarskih razmer in prerasli v največje v zadnjih letih. Privedli so do pozivov h koncu islamske republike, nekateri celo zahtevajo ponovno vzpostavitev monarhije. Po podatkih organizacij za človekove pravice je umrlo najmanj 48 protestnikov in 14 pripadnikov varnostnih sil. Kot poroča BBC, v državi velja izpad interneta.

Trumpove grožnje in Hamenejev odpor

Trump je v petek v Washingtonu izjavil, da jih bodo ZDA ‚zelo močno udarile tam, kjer boli‘. Dodal je, da njegova administracija pozorno spremlja razmere v Iranu in da kakršna koli vpletenost ZDA ne pomeni ‚vojakov na tleh‘. Ameriški predsednik je opozoril, da se mu zdi, kot da ljudje prevzemajo nadzor nad določenimi mesti, kar se še pred nekaj tedni nikomur ni zdelo mogoče. Te opazke odražajo njegove izjave iz četrtka, ko je obljubil, da bo iransko vlado ‚zelo močno udaril‘, če ‚začnejo ubijati ljudi‘. Hamenej je v svojem petkovem televizijskem nagovoru ostal kljubovalen. 86-letni voditelj je dejal: ‚Naj vsi vedo, da je islamska republika prišla na oblast s krvjo več sto tisoč poštenih ljudi in ne bo popustila pred tistimi, ki to zanikajo.‘ Kasneje je v pripombah, namenjenih zborovanju podpornikov in predvajanih na državni televiziji, Hamenej poudaril, da se Iran ‚ne bo izogibal obračunu z destruktivnimi elementi‘.

Iransko pismo ZN in mednarodni odzivi

Iran je poslal pismo Varnostnemu svetu Združenih narodov, v katerem je ZDA obtožil, da so proteste spremenile v to, kar je poimenoval ‚nasilna subverzivna dejanja in razsežen vandalizem‘ v Iranu. Iranski veleposlanik pri ZN je ZDA obtožil ‚vmešavanja v notranje zadeve Irana z grožnjami, podpihovanjem in namernim spodbujanjem nestabilnosti in nasilja‘. Tiskovni predstavnik ZN Stéphane Dujarric je dejal, da so Združeni narodi zelo zaskrbljeni zaradi izgub življenj. Izjavil je, da imajo ljudje kjerkoli na svetu pravico do mirnih demonstracij in da so vlade odgovorne za zaščito te pravice ter zagotovitev njenega spoštovanja. V skupni izjavi so voditelji Združenega kraljestva, Nemčije in Francije dejali, da so ‚globoko zaskrbljeni zaradi poročil o nasilju s strani iranskih varnostnih sil in ostro obsojajo ubijanje protestnikov‘. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Sir Keir Starmer in nemški kancler Friedrich Merz so izjavili, da so iranske oblasti odgovorne za zaščito lastnega prebivalstva ter morajo omogočiti svobodo izražanja in mirno zbiranje brez strahu pred maščevanjem.

Žrtve protestov in usmrtitve

Število žrtev po podatkih organizacij

Od začetka protestov 28. decembra je bilo poleg 48 ubitih protestnikov aretiranih tudi več kot 2.277 posameznikov, je sporočila ameriška organizacija Human Rights Activist News Agency (HRANA). Norveška organizacija Iran Human Rights (IHRNGO) je sporočila, da je umrlo najmanj 51 protestnikov, vključno z devetimi otroki. BBC Persian je govoril z družinami 22 izmed njih in potrdil njihovo identiteto. BBC in večina drugih mednarodnih novičarskih organizacij imajo prepoved poročanja iz Irana.

Opozorila iranskih oblasti

Iranski varnostni in pravosodni organi so izdali vrsto usklajenih opozoril, zaostrili svojo retoriko in ponovili prejšnje sporočilo o ‚nični toleranci‘ s strani najvišjega iranskega varnostnega organa, Vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC). Iranski svet za nacionalno varnost – odgovoren za notranjo varnost in ga ne gre zamenjevati s SNSC – je navedel, da bodo proti protestnikom, ki jih je opisal kot ‚oborožene vandale‘ in ‚motilce miru in varnosti‘, sprejeti ‚odločni in potrebni pravni ukrepi‘. V kratki izjavi je opozoril pred ‚kakršno koli obliko napada na vojaške, policijske ali vladne objekte‘. Obveščevalno krilo iranske Revolucionarne garde (IRGC) je izjavilo, da ne bo toleriralo tega, kar je opisalo kot ‚teroristična dejanja‘, in trdilo, da bo nadaljevalo svoje operacije ‚do popolnega poraza sovražnikovega načrta‘.

Izpad interneta in razmere v mestih

Država je od četrtka zvečer pod skoraj popolnim izpadom interneta, v petek pa se je vrnila majhna količina prometa, so sporočile skupine za spremljanje interneta Cloudfare in Netblocks. To pomeni, da iz Irana prihaja manj informacij. Direktor IHRNGO Mahmood Amiry-Moghaddam je v izjavi dejal, da se ‚obseg uporabe sile vlade proti protestnikom povečuje in tveganje za okrepljeno nasilje in obsežno ubijanje protestnikov po izklopu interneta je zelo resno‘. Nobelova nagrajenka Širin Ebadi je opozorila na možen ‚pokol‘ med izpadom interneta. Ena oseba, ki je lahko poslala sporočilo BBC-ju, je povedala, da se nahaja v mestu Širaz na jugu Irana. Poročala je o navalu na supermarkete s strani prebivalcev, ki si poskušajo zagotoviti zaloge hrane in drugih osnovnih potrebščin, saj pričakujejo slabše dni. Izklop interneta je pomenil, da bankomati ne delujejo in ni načina za plačilo nakupov v trgovinah, kjer debetnih kartic ni mogoče uporabiti zaradi pomanjkanja interneta. Mahsa Alimardani, ki dela za nevladno organizacijo za človekove pravice Witness, je za BBC v Londonu povedala, da od četrtka zvečer ni mogla vzpostaviti stika z družino. Dejala je, da je zelo tesnobno, ker nima dostopa do informacij in ne ve, ali so se njeni bližnji udeležili protestov ali so v redu.

Preverjeni videoposnetki in pozivi k obnovi monarhije

Protesti so potekali po vsej državi, pri čemer je BBC Verify preveril videoposnetke iz 67 lokacij. V petek so se protestniki zbrali po tedenskih molitvah v jugovzhodnem mestu Zahedan, kažejo videoposnetki, ki sta jih preverila BBC Persian in BBC Verify. Na enem od posnetkov je mogoče slišati ljudi skandirati ‚smrt diktatorju‘, s čimer so se nanašali na Hameneja. Na drugem se protestniki zbirajo v bližini lokalne mošeje, ko je mogoče slišati več glasnih eksplozij. Drug preverjen videoposnetek iz četrtka je pokazal požar v pisarni Young Journalists Club, hčerinske družbe državne radiotelevizije Irib, v mestu Isfahan. Ni jasno, kaj je povzročilo požar in ali je bil kdo poškodovan. Fotografije, ki jih je dobil BBC iz četrtka zvečer, prikazujejo tudi prevrnjene in zažgane avtomobile na teheranskem krožišču Kaaj. Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki je bil strmoglavljen v islamski revoluciji leta 1979, je v petek Trumpa pozval, naj bo ‚pripravljen posredovati in pomagati ljudem Irana‘. Pahlavi, ki živi blizu Washingtona DC, je protestnike pozval, naj gredo na ulice v četrtek in petek.

Kontekst protestov in prejšnji dogodki

Protesti so se začeli pred skoraj dvema tednoma s trgovci v Teheranu, ki so bili jezni zaradi propadajoče valute, preden so se razširili na študente in ulične demonstracije. Zadnji veliki protesti so bili leta 2022, ko so demonstracije izbruhnile po smrti Mahse Amini v priporu, mlade kurdske ženske, ki jo je moralna policija pridržala domnevno zaradi nepravilnega nošenja hidžaba. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo v nekaj mesecih ubitih več kot 550 ljudi, varnostne sile pa so jih pridržale 20.000. Dodatna poročila so pripravili Reha Kansara, Kasra Naji in Soroush Negahdari.