Bela hiša je potrdila, da predsednik Donald Trump še naprej preučuje različne načine za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je med možnostmi tudi napotitev ameriške vojske. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je ponovila, da je uporaba ameriških oboroženih sil vedno ena od možnosti, ki jih ima predsednik na voljo. Ta izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Leavittova je poudarila, da je pridobitev Grenlandije prednostna naloga nacionalne varnosti Združenih držav. Kot poroča portal People.com, predsednik in njegova ekipa razpravljajo o celotnem naboru možnosti za dosego tega zunanjepolitičnega cilja.

Grenlandija kot strateška prioriteta Trumpove administracije

Po izjavi Karoline Leavitt je predsednik Trump jasno povedal, da pridobitev Grenlandije predstavlja prioriteto nacionalne varnosti Združenih držav. Tiskovna predstavnica Bele hiše je navedla, da je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji. Trump sam je v pogovoru z novinarji na krovu letala Air Force One v nedeljo, 4. januarja, omenil Grenlandijo v kontekstu drugih držav, kjer bi se ZDA lahko podobno angažirale. Predsednik, ki že dolgo izraža željo po priključitvi Grenlandije, je dejal, da je otok trenutno strateško izjemno pomemben. Trump je trdil, da je Grenlandija polna ruskih in kitajskih ladij in da Združene države potrebujejo Grenlandijo z vidika nacionalne varnosti, saj Danska po njegovem mnenju tej nalogi ne bo kos.

Alternativne možnosti za pridobitev ozemlja

Diplomatske in ekonomske rešitve

Po poročanju agencije Reuters Trump in njegova ekipa preučujejo vrsto možnosti za dosego tega zunanjepolitičnega cilja. Zunanji minister Marco Rubio je zakonodajalce obvestil, da Trump načrtuje Grenlandijo raje kupiti kot pa jo vojaško zasediti. To informacijo sta objavila CNN in The New York Times. Med drugimi možnostmi, ki jih administracija preučuje, sta vzpostavitev dogovora o prostem združenju ali pridobitev ozemlja od Danske. Televizija CBS News je poročala o teh alternativnih rešitvah, ki bi lahko predstavljale diplomatsko pot do pridobitve nadzora nad otokom.

Vojaška operacija kot stalna možnost

Kljub diplomatskim alternativam je Leavittova v svoji izjavi za revijo PEOPLE jasno navedla, da je uporaba ameriške vojske vedno možnost, ki jo ima vrhovni poveljnik na voljo. Ta izjava prihaja po napadu v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju privedle v Združene države. Trump je v pogovoru z novinarji omenil, da bi se ZDA lahko podobno angažirale v Kolumbiji, na Kubi, na Grenlandiji, pa tudi v Iranu in Mehiki.

Reakcija Danske in evropskih zaveznic

Danska premierka Mette Frederiksen je po poročanju CBS News v ponedeljek lokalnim medijem dejala, da bi bil konec mednarodnega vojaškega zavezništva NATO, če bi ameriška vojska poskušala vojaško zavzeti Grenlandijo. Frederiksenova je izjavila, da če se Združene države odločijo vojaško napasti drugo državo Nata, se bo vse ustavilo, vključno z Natom in varnostjo, ki je bila zagotovljena od konca druge svetovne vojne. Pismo, ki ga je urad danskega premierja objavil na platformi X, podpisali pa so ga voditelji Danske in evropskih držav Nata z datumom torek, 6. januar, je prav tako zavrnilo Trumpovo zanimanje za Grenlandijo. V pismu je navedeno, da Grenlandija pripada svojim ljudem in da lahko le Danska in Grenlandija odločata o zadevah, ki se nanašata nanju. Danska in Združene države so zaveznice kot članice Nata.