Ameriški predsednik Donald Trump v novem intervjuju odkrito govori o svojih načrtih za širitev vpliva Združenih držav in o tem, da ga pri tem ne bo omejevalo mednarodno pravo. Izjave voditelja Bele hiše zbujajo zaskrbljenost ne le v Latinski Ameriki, temveč tudi med zaveznicami ZDA v Natu.

Mednarodno pravo ni ovira

V intervjuju za The New York Times je Trump neposredno izjavil, da ne potrebuje mednarodnega prava. Na vprašanje, ali bo njegova administracija spoštovala mednarodno pravo, je odgovoril, da je to odvisno od tega, kako kdo definira mednarodno pravo. Kot poroča People.com, je predsednik poudaril, da je edina stvar, ki lahko omeji njegovo željo po svetovni prevladi, njegova lastna morala in lasten razum.

Venezuela pod nadzorom ZDA

Trumpove izjave prihajajo manj kot teden dni po tem, ko so ameriške sile pod njegovim vodstvom zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, prvo damo Cilio Flores. Aretacija se je zgodila med obsežnimi napadi na glavno mesto Caracas, oba pa so prepeljali v Združene države, kjer se soočata z obtožbami, povezanimi z narko-terorizmom.

Novo vodstvo in nadzor nad nafto

Čeprav je Venezuela imenovala začasno voditeljico Delcy Rodríguez, je Trump večkrat izjavil, da Združene države zdaj upravljajo to neodvisno državo. Predsednik je dejal, da bo Venezuela upravljana zelo razumno in pravično ter da bo zaslužila veliko denarja. Trump trdi, da je Venezuela ukradla ameriško nafto, saj so ZDA zgradile celotno industrijo, Venezuela pa jo je preprosto prevzela. Predsednik je dodal, da bodo ZDA prodajale velike količine nafte iz Venezuele drugim državam in zagotovile, da bo nafta tekla tako, kot mora. Obljubil je tudi, da bo za ljudi v Venezueli poskrbljeno, da bodo imeli mir, pravičnost in pravo državo.

Grenlandija in strateški interesi

Trump je hkrati obseden z željo po aneksiji Grenlandije, ki jo trenutno nadzoruje Danska, zaveznica ZDA v Natu. Predsednik je priznal, da je ohranitev odnosa z Natom proti prevzemu Grenlandije lahko izbira. Grenlandijo je označil za strateško izjemno pomembno, pri čemer trdi, da je prekrita z ruskimi in kitajskimi ladjami. Novinarjem na krovu Air Force One je 4. januarja povedal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo z vidika nacionalne varnosti in da Danska tega ne more zagotoviti.

Izključno lastništvo namesto dogovorov

V intervjuju za The New York Times je Trump poudaril, da ni dovolj, da državo nadzoruje zaveznica, želi si izključno in neposredno lastništvo. Pojasnil je, da je lastništvo psihološko nujno za uspeh in daje stvari ter elemente, ki jih ni mogoče pridobiti le s podpisom dokumenta, najemom ali pogodbo.

Drugi cilji v Latinski Ameriki

Trump ima na svojem radarju tudi Kolumbijo, Kubo, Iran in Mehiko. O Mehiki je dejal, da je treba nekaj storiti, ker skozi to državo tečejo droge in bodo ZDA morale ukrepati. Predsednik je dodal, da bi bilo odlično, če bi Mehika to rešila sama, država je tega sposobna, a so na žalost karteli v Mehiki zelo močni.

Grožnje Kolumbiji

O kolumbijskem predsedniku Gustavu Petru je Trump dejal, da njegovo državo vodi bolan človek, ki ima rad proizvodnjo kokaina in njegovo prodajo v Združene države, in da tega ne bo počel prav dolgo. Petro je pred telefonskim pogovorom s Trumpom govoril za The New York Times in izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega ameriškega napada v Kolumbiji, podobnega tistemu v Venezueli. Kolumbijski predsednik je dejal, da so v nevarnosti, ker je grožnja resnična in prihaja od Trumpa.