Nemški parlament Bundestag je odobril uvedbo prostovoljne vojaške službe v okviru ukrepa, namenjenega krepitvi nacionalne obrambe po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino. To pomeni pomemben premik v pristopu Nemčije k svoji vojski in sledi prizadevanjem kanclerja Friedricha Merza za ustvarjanje najmočnejše konvencionalne vojske v Evropi. Sprememba pomeni, da bodo vsi 18-letniki v Nemčiji od januarja 2026 prejeli vprašalnik z vprašanji o njihovem zanimanju in pripravljenosti za vstop v oborožene sile. Obrazec bo obvezen za moške in prostovoljen za ženske. Kot poroča BBC, so študenti v šolah po vsej Nemčiji napovedali, da se bodo v petek pridružili stavkam v do 90 mestih v znak protesta proti temu ukrepu.

Protesti mladih Nemcev

Številni mladi Nemci bodisi nasprotujejo novemu zakonu bodisi so do njega skeptični. Organizatorji protestov so v izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih, zapisali: ‚Nočemo preživeti pol leta svojega življenja zaprti v vojašnicah, kjer nas bodo urili v vrsti in pokorščini ter učili ubijati. Vojna ne ponuja nobenih perspektiv za prihodnost in uničuje naše preživetje.‘ Samo v Hamburgu so pričakovali, da se bo protestom pridružilo približno 1500 ljudi, ravnatelji šol pa so starše opozorili, naj teh dni ne jemljejo otrok iz šole. Majhen protest je potekal tudi pred Bundestagom med glasovanjem, kjer so demonstranti držali transparent z napisom ‚Ne vojaški službi‘.

Podrobnosti odobrenega zakona

Glasovanje in evropski kontekst

Nemški poslanci so glasovali z razmerjem 323 proti 272 za odobritev spremembe, s čimer je njihova država postala naslednja evropska država, ki je uvedla neko obliko obnovljene vojaške službe. Prejšnji mesec je Francija napovedala, da uvaja 10-mesečno prostovoljno vojaško usposabljanje za 18- in 19-letnike. Vlada navaja, da bo vojaška služba prostovoljna, dokler bo mogoče, vendar bodo od julija 2027 vsi 18-letni moški morali opraviti zdravniški pregled za oceno njihove sposobnosti za morebitno vojaško službo.

Cilji in zmogljivosti Bundeswehra

Minister za obrambo Boris Pistorius je izjavil, so univerzalni zdravniški pregledi nujni, da Nemčija v primeru napada ne izgublja časa z ugotavljanjem, kdo je operativno sposoben kot branilec domovine in kdo ne. Nemške oborožene sile Bundeswehr imajo trenutno približno 182.000 pripadnikov, Pistorius pa želi to število povečati za 20.000 v naslednjem letu. Dolgoročni cilj je povečati število do začetka 30-ih let na 260.000, dopolnjenih s približno 200.000 rezervisti, da bi izpolnili nove cilje sil NATA in okrepili nemško obrambo.

Zgodovinski kontekst in sedanji izzivi

Čeprav je načrt osredotočen na prostovoljno službo, če se varnostna situacija poslabša ali če se prijavi premalo prostovoljcev, bi Bundestag lahko razmislil o obliki obveznega vojaškega služenja. V primeru izbruha vojne bi vojska lahko uporabila vprašalnike in zdravniške preglede za pridobivanje potencialnih novincev. Tako kot druge evropske države je Nemčija zmanjšala svoje oborožene sile v miroljubnih 90-ih letih. Med hladno vojno je imela vojsko skoraj pol milijona vojakov. Obvezno vojaško službo so v Nemčiji ukinili leta 2011 pod takratno kanclerko Angelo Merkel. Zdaj pa se sooča z zaznanimi grožnjami s strani Rusije in močnim pritiskom tradicionalnega nemškega zaveznika, ZDA, Friedrich Merz je obljubil, da bo Bundeswehr predelal v najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi. Države NATA se soočajo s pritiski Bele hiše predsednika Donalda Trumpa, naj povečajo svoje obrambne izdatke.

Finančni spodbudniki in druge reforme

Spodbudniki za prostovoljno službo so relativno visoki, z obljubljeno mesečno plačo približno 2600 evrov. V Franciji bodo prostovoljci prejemali vsaj 800 evrov na mesec. Bundestag je imel v petek tudi glasovanje o kontroverznem predlogu pokojninske reforme, ki bo državno pokojnino obdržala na sedanji ravni do leta 2031. Predlog zakona je ključni steber koalicijskega sporazuma med Merzovimi konservativci in njegovim levosredinskim partnerjem, socialnimi demokrati, ki imajo le ozko vladno večino 12 glasov. Vendar so obstajali dvomi, ali bo sprejet z parlamentarnim glasovanjem, saj so mlajši člani Merzovih konservativcev grozili z upor. Trdijo, da je načrt finančno nevzdržen in bo pustil mlajšim generacijam breme. Nemška opozicijska skrajno leva stranka Die Linke pa je navedla, da se bo obdržala glasovanja, kar pomeni, da koalicija potrebuje manj glasov za njegovo odobritev in se zato ni treba bati morebitnih upornikov v lastnih vrstah. Vladni krizi je bilo verjetno za las izognjeno.