Evropa trepeta od mraza in zmrzuje. Tudi Nemčija doživlja hud mraz, ki je državo močno stisnil v svoj ledeni objem. Pojavlja se vprašanje, ali je celotna razprava o podnebnih spremembah in vse toplejših zimah že presežena. In ali morda celo grozi nova ledena doba?

Dvomestne minus temperature, podobne tistim na severnem polu, država doživlja le redko. To je jasno. Diplomirani meteorolog Dominik Jung s portala wetter.net pa opozarja, da gre le za trenutno stanje. Kot poroča Bild.de, je bil advent drugi najtoplejši od začetka meteoroloških meritev. Povprečna temperatura zraka v decembru je dosegla 3,1 stopinje Celzija, kar je 2,3 stopinje več od dolgoročnega povprečja. Hkrati je bil to eden najbolj sušnih decembrov od leta 1881.

Kdo je Dominik Jung

Dominik Jung je star 48 let in je študiral meteorologijo na univerzi Johannesa Gutenberga v Mainzu. Diplomirani meteorolog deluje kot direktor meteorološke službe Q.met, ki upravlja tudi portal wetter.net. Poleg tega je voditelj in avtor strokovnih knjig o vremenu.

Kako je hladen šok povezan s podnebnimi spremembami

Nemčija trenutno doživlja hladen šok. Kako pa se to sklada s celotno sliko? Dominik Jung pojasnjuje, da je zadnjo hladno fazo s toliko snega večina Nemcev nazadnje doživela decembra 2010, torej pred 15 leti. To kaže, da so hladne zime postale zelo redke. Trenutno mraz prihaja s severnega pola, med koncem tedna pa bolj s severovzhodne smeri, torej iz Rusije. Že prihodnji teden pa bi se lahko z zahoda začelo postopno ogrevanje.

Razlika med vremenom in podnebjem

Dejstvo je, da je vse, kar se trenutno dogaja, vreme. Podnebje pa opisuje, kakšno je vreme skupno v obdobju 30 let. Jung poudarja, da ta mini zima nima nobene zveze s podnebnimi spremembami. Globalno segrevanje se ni končalo samo zato, ker je bilo v začetku januarja 2026 regionalno zelo hladno. Posamezne hladne epizode ne nasprotujejo dolgoročnemu trendu segrevanja.

Zakaj je lahko kljub segrevanju zelo hladno

Za to so kriva atmosferska kroženja. To pomeni, da lahko motnje v polarnem vrtincu usmerijo arktični hladen zrak daleč na jug. Splošno toplejša atmosfera lahko poleg tega spodbuja ekstremne vremenske pojave, ki so lahko tako vročinski valovi kot tudi izraziti hladni valovi.

Ali grozi nova ledena doba

Ne! Potsdamski inštitut za raziskovanje vplivov podnebnih sprememb (PIK) je v študiji ugotovil, da trenutne podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaenkrat preprečujejo naslednjo naravno ledeno dobo. Po mnenju znanstvenikov jo je mogoče pričakovati šele čez približno 50.000 let.