Pretekli konec tedna sta Nemčijo pretresla dva resna levoekstremistična teroristična napada s hudimi posledicami. V jugozahodnem Berlinu so neznani storilci razstrelili električno napeljavo, zaradi česar je približno 50.000 gospodinjstev v času snežnih zametov in temperatur pod ničlo ostalo brez oskrbe z elektriko. V Brandenburgu pa so levofašisti izvedli požigalski napad na posest pooblaščenca za boj proti antisemitizmu Andreasa Büttnerja in njegove družine, na njegova vhodna vrata pa narisali rdeč Hamasov trikotnik.

Oba napada sta šokantna, a hkrati malo presenetljiva. Kot poroča Bild.de, je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo znova napadli. Tako imenovane teroristične akcije se v državi ponavljajo že dlje časa, politični odziv nanje pa vzbuja vprašanja o enakih merilih pri presoji ekstremizma.

Teror, usmerjen proti kritični infrastrukturi

Skupina, znana kot Vulkangruppe, je od leta 2011 dejavna pri napadih na železniške in električne vode ter na podjetje Tesla, ne da bi jo ustavili. Preteklo poletje so ustavni branilci opozorili, da se želijo levoekstremisti zdaj osredotočiti na zasebne domove bogatih ljudi. Vendar to opozorilo očitno ni privedlo do večjih prizadevanj za prijetje teroristov ali boljšo zaščito kritične infrastrukture.

S posledicami te politične brezbrižnosti se od preteklega konca tedna sooča na desettisoče Berlinčanov. Pri tem ne gre le za milijonarje, temveč tudi za starejše, odvisne od oskrbe, in povsem običajne družine. To je rezultat politične brezbrižnosti, ugotavlja komentar.

Napad na pooblaščenca za boj proti antisemitizmu

Že dve leti se levoekstremisti in islamofašisti skupaj večkrat tedensko zbirajo na berlinskih ulicah, da bi vzklikali svoje sovraštvo do Judov. Odločna zaustavitev teh pohodov s polno politično podporo doslej manjka. Vsa opozorila, da takšen pristop krepi ekstremiste v njihovi sovražni ideologiji, so prezrta.

Od besed k dejanim

Kdor dopusti skandiranje ‚Globalize the Intifada‘, se mora zavedati, da se iz takšnih besed rodijo dejanja. Tarča teh dejanj postajajo Judje in ljudje, kot je Andreas Büttner, ki so se postavili po robu antisemitizmu. Situacija je prišla tako daleč, da so teroristi takšnim osebam zažgali streho nad glavo.

Dvojna merila pri presoji ekstremizma

Komentar poziva k razmisleku o hipotetični situaciji: če bi ti dve dejanji izvedli desničarski ekstremisti, bi takoj sledile široke izjave o solidarnosti, izjava zveznega kanclerja, izredne oddaje, demonstracije in jasna politična volja za pregon storilcev z vsemi posledicami pravne države. Iskanje odgovornih bi bilo razglašeno za prioriteto, in to povsem upravičeno.

Avtor se sprašuje, kaj se mora še zgoditi, da bo levoekstremizem končno obravnavan enako resno. Ne obstajata dober in slab ekstremizem. Kdor to vidi drugače, se je odpovedal pravni državi, zaključuje komentar.