Ogromne množice protestnikov so korakale po ulicah iranske prestolnice in drugih mest v tem, kar so označili za največji prikaz moči nasprotnikov klerikalne elite v zadnjih letih. Mirne demonstracije v Teheranu in drugem največjem mestu Mašhad v četrtek zvečer, ki jih varnostne sile niso razgnale, je mogoče videti na posnetkih, ki jih je preveril BBC Persian. Pozneje je spremljevalna skupina poročala o vsesplošnem izpadu interneta. Na posnetkih je slišati, kako protestniki pozivajo k strmoglavljenju iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in vrnitvi Reze Pahlavija, izgnanega sina umrlega nekdanjega šaha, ki je pozval svoje privržence, naj gredo na ulice. Kot poroča BBC, je bil to dvanajsti zaporedni dan nemirov, ki jih je sprožila jeza zaradi zloma iranske valute in so se po podatkih organizacij za človekove pravice razširili v več kot 100 mest in krajev v vseh 31 iranskih provincah.

Žrtve in aretacije med protesti

Ameriška agencija Human Rights Activist News Agency (HRANA) je sporočila, da je umrlo najmanj 34 protestnikov, od tega pet otrok, in osem pripadnikov varnostnih sil, medtem ko je bilo aretiranih še 2.270 protestnikov. Norveška organizacija Iran Human Rights (IHR) je navedla, da so varnostne sile ubi-le najmanj 45 protestnikov, vključno z osmimi otroki. BBC Persian je potrdil smrt in identiteto 22 ljudi, medtem ko so iranske oblasti poročale o smrti šestih pripadnikov varnostnih sil. Protesti veljajo za največje od leta 2009, ko so milijoni Irancev odšli na ulice velikih mest po spornih predsedniških volitvah. Na desetine privržencev opozicije je bilo ubi-tih in tisoče pridržanih v kasnejšem zatrtju.

Potek četrtkovih demonstracij

Mašhad in Teheran

V četrtek zvečer so videoposnetki, objavljeni na družbenih omrežjih in preverjeni s strani BBC Persian, prikazali veliko množico protestnikov, ki se gibljejo po glavni cesti v Mašhadu na severovzhodu države. Slišati je vzklike ‚Naj živi šah‘ in ‚To je zadnji boj! Pahlavi se bo vrnil‘. V nekem trenutku je videti nekaj moških, kako plezajo na nadvoz in odstranjujejo nekaj, kar je videti kot nadzorne kamere, pritrjene nanj. Drug videoposnetek, objavljen na spletu, je prikazal veliko množico protestnikov, ki hodijo po glavni cesti v vzhodnem Teheranu. Na posnetkih, poslanih BBC Persian s severa prestolnice, je slišati še eno veliko množico, ki vzklika ‚To je zadnji boj! Pahlavi se bo vrnil‘. Drugje na severu so bili protestniki posneti, ko so kričali ‚Nepošteni‘ in ‚Ne bojte se, vsi smo skupaj‘ po spopadu z varnostnimi silami.

Druga mesta

Drugi videoposnetki so prikazali protestnike, ki vzklikajo ‚Smrt diktatorju‘, kar se nanaša na Hameneja, v osrednjem mestu Isfahan, ‚Naj živi šah‘ v severnem mestu Babol in ‚Ne bojte se, vsi smo skupaj‘ v severozahodnem mestu Tabriz. V zahodnem mestu Dezful so posnetki, poslani BBC Persian, prikazali veliko množico protestnikov in tudi pripadnike varnostnih sil, ki so se zdeli, da streljajo iz osrednjega trga. BBC in druge mednarodne tiskovne organizacije imajo prepoved poročanja iz Irana, zato se pri ugotavljanju in preverjanju dogajanja na terenu zanašajo na družbena omrežja.

Pozivi k nadaljevanju protestov in reakcije

Večerni protesti so se zgodili kmalu zatem, ko je Reza Pahlavi, katerega oče je bil strmoglavljen v islamski revoluciji leta 1979 in živi v Washingtonu, pozval Irance, naj ‚grejo na ulice in kot enotna fronta kričijo svoje zahteve‘. V objavi na X je Pahlavi navedel, da je ‚milijone Irancev nocoj zahtevalo svojo svobodo‘, pri čemer je protestnike označil za svoje ‚pogumne rojake‘. Zahvalil se je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ker ‚režim kliče k odgovornosti‘, in pozval evropske voditelje, naj storijo enako. Pahlavi je pozval tudi k nadaljevanju protestov od 20. ure po lokalnem času v petek zvečer. Pojavili so se tudi ločeni pozivi k protestom s strani kurdskih opozicijskih skupin in nekaterih skupin univerzitetnih študentov. Sedemnajst iranskih aktivistov za človekove pravice, vključno z zaprto Nobelovo nagrajenko Narges Mohammadi, je medtem izdalo skupno izjavo, v kateri so navedli, da je miren prehod iz Islamske republike neizbežna nujnost za prihodnost Irana.

Reakcije oblasti in mednarodni odmevi

Iranski državni mediji so zmanjševali pomen četrtkovih nemirov. V nekaterih primerih so zanikali, da so protesti sploh potekali, in objavljali videoposnetke praznih ulic. Medtem je internetni nadzornik NetBlocks sporočil, da so njegove meritve pokazale, da je Iran ‚sredi vsesplošnega izpada interneta‘. ‚Incident sledi vrsti stopnjevanih ukrepov digitalne cenzure, usmerjenih v proteste po vsej državi, in ovira pravico javnosti do komuniciranja v kritičnem trenutku‘, je opozoril s sklicevanjem na prejšnje izgube povezljivosti v več mestih. Prej čez dan so posnetki iz Lomarja, majhnega mesta v zahodni provinci Ilam, prikazali množico, ki vzklika ‚Topovi, tanki, ognjemeti, mule morajo oditi‘, kar se nanaša na klerikalno elito. Druge so prikazovale ljudi, ki mečejo papirje v zrak pred banko, v katero so se očitno vlomili. Drugi videoposnetki so prikazali številne zaprte trgovine v več večinoma kurdskih mestih in krajih v provincah Ilam, Kermanshah in Lorestan. To je sledilo pozivu h generalki s strani izgnanih kurdskih opozicijskih skupin v odgovor na smrtonosno zatrtje protestov v regiji. Po podatkih kurdske organizacije za človekove pravice Hengaw je bilo v Ilamu, Kermanshahu in Lorestanu med nemiri ubi-tih najmanj 17 protestnikov s strani varnostnih sil, mnogi od njih so bili pripadniki kurdske ali lorske etnične manjšine.

Sredino nasilje in dodatne žrtve

V sredo je prišlo do nasilnih spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih in krajih v zahodnem Iranu ter v drugih regijah. IHR je sporočila, da je bil to najbolj smrtonosen dan nemirov, s potrjenimi 13 ubi-timi protestniki po vsej državi. ‚Dokazi kažejo, da obseg zatiranja vsak dan postaja bolj nasilen in obsežen‘, je dejal direktor skupine Mahmood Amiry-Moghaddam. Hengaw je poročal, da sta bila v sredo zvečer dva protestnika ustreljena s strani varnostnih sil v Khoshk-e Bijar v severni provinci Gilan. Iranska poluradna tiskovna agencija Fars, ki je blizu Revolucionarni gardi, je poročala, da so bili v sredo ubi-ti tudi trije policisti. Navedla je, da sta bila dva ustreljena s strani oboroženih posameznikov med skupino ‚izgrednikov‘ v jugozahodnem mestu Lordegan, tretji pa do smrti zaboden ‚med prizadevanji za nadzor nemirov‘ v mestu Malard zahodno od Teherana.

Mednarodne reakcije in izjave

V četrtek je ameriški predsednik Donald Trump ponovil svojo grožnjo z vojaškim posredovanjem, če iranske oblasti ubi-jejo protestnike. ‚Dal sem jim vedeti, da če začnejo ubi-jati ljudi, kar ponavadi počnejo med svojimi nemiri – imajo veliko nemirov – če to storijo, jih bom udaril zelo močno‘, je dejal v intervjuju za Hugh Hewitt Show. Posebej je ameriški minister za finance Scott Bessent dejal, da je iransko gospodarstvo ‚na kolenih‘. Med nastopom v Economic Club of Minnesota v četrtek je dodal: ‚Predsednik Trump ne želi, da bi poškodovali več protestnikov. To je napet trenutek.‘ Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je pred tem pozval varnostne sile k ‚maksimalni zadržanosti‘ pri ravnanju z mirnimi protesti. ‚Vsakršnemu nasilnemu ali prisilnemu vedenju se je treba izogniti‘, je pisalo v izjavi. Hamenej, ki ima v Iranu vrhovno oblast, je v soboto dejal, da bi se oblasti morale ‚pogovarjati s protestniki‘, a da bi morali ‚izgrednike postaviti na njihovo mesto‘.

Vzroki in ozadje protestov

Protesti so se začeli 28. decembra, ko so trgovci odšli na ulice Teherana, da bi izrazili jezo zaradi novega močnega padca vrednosti iranske valute, riala, v primerjavi z ameriškim dolarjem na prostem trgu. Rial je padel na rekordno nizko raven v zadnjem letu, inflacija pa je poskočila na 40 odstotkov, saj sankcije zaradi iranskega jedrskega programa pritiskajo na gospodarstvo, ki ga šibita tudi vladno slabo upravljanje in korupcija. Kmalu so se protestom pridružili univerzitetni študenti in ti so se začeli širiti v druga mesta, pri čemer je bilo množice pogosto slišati vzklikati gesla, kritična do klerikalne elite. V sporočilih, poslanih BBC-ju prek aktivista s sedežem v Združenem kraljestvu, je ženska v Teheranu dejala, da proteste poganja obup. ‚Živimo v negotovosti‘, je rekla. ‚Počutim se, kot da visim v zraku brez kril za selitev in brez upanja, da bi sledila svojim ciljem tukaj. Življenje tukaj je postalo neznosno.‘ Druga je dejala, da protestira, ker ji je klerikalna elita ‚ukradla‘ sanje, in je želela, da vedo, da ‚še vedno imamo glas za kričanje, pest, da jim jo zapičimo v obraz‘. Ženska v zahodnem mestu Ilam je dejala, da pozna mlade ljudi iz družin, povezanih z elito, ki sodelujejo v protestih. ‚Moja prijateljica in njene tri sestre, katerih oče je znana oseba v obveščevalnih službah, se pridružujejo, ne da bi njihov oče za to vedel‘, je rekla. Protesti so najobsežnejši od vstaje leta 2022, ki jo je sprožila smrt Mahse Amini v pridržanju, mlade Kurdinje, ki jo je pridržala moralna policija zaradi domnevno nepravilnega nošenja hidžaba. Več kot 550 ljudi je bilo ubi-tih in 20.000 pridržanih s strani varnostnih sil v več mesecih po podatkih organizacij za človekove pravice.