Britanija in Francija sta podpisali izjavo o nameri o napotitvi vojakov v Ukrajino v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo. To je po pogovorih z ukrajinskimi zaveznicami v Parizu sporočil britanski premier Sir Keir Starmer.

Starmer je dejal, da bosta Britanija in Francija ‚vzpostavili vojaška središča po Ukrajini‘ z namenom odračanja bodoče invazije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je kasneje dodal, da bi lahko bilo napotenih na tisoče vojakov.

Zavezniki so se v veliki meri dogovorili o močnih varnostnih jamstvih za Ukrajino in predlagali, da bi ZDA prevzele vodilno vlogo pri spremljanju premirja. Ključno vprašanje ozemlja pa je še vedno predmet razprav.

Rusija je večkrat opozorila, da bi bile kakršne koli tuje sile v Ukrajini ‚legitimna tarča‘. Moskva se na napovedi iz francoske prestolnice še ni odzvala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je februarja 2022 sprožil obsežno invazijo na Ukrajino, Moskva pa trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, poroča portal BBC.

Izjava o nameri o napotitvi sil

Voditelji držav in visoki predstavniki ‚koalicije voljnih‘ so se v torek udeležili pogovorov v Parizu. Na skupni tiskovni konferenci po srečanju je Starmer dejal: ‚Podpisali smo izjavo o nameri o napotitvi sil v Ukrajino v primeru mirovnega sporazuma.‘

Britanski premier je dodal, da gre za ‚vitalni del naše zaveze, da Ukrajini stojimo ob strani dolgoročno‘. Po njegovih besedah izjava ‚pripravlja pot za pravni okvir, v katerem bi britanske, francoske in partnerske sile lahko delovale na ukrajinskem ozemlju, varovale ukrajinsko nebo in morja ter regenerirale ukrajinske oborožene sile za prihodnost‘.

Starmer je dopolnil, da bo London sodeloval pri kakršnem koli preverjanju morebitnega premirja pod vodstvom ZDA.

Varnostna jamstva in protokoli

Stališče ameriških pogajalcev

Glavni ameriški pogajalec Steve Witkoff je izjavil, da so ‚trajna varnostna jamstva in trdne zaveze blaginji nujni za trajen mir‘ v Ukrajini, kar se nanaša na ključno zahtevo Kijeva. Witkoff je dejal, da so zavezniki ‚v veliki meri zaključili‘ svoje delo pri dogovarjanju o varnostnih protokolih, ‚da bi prebivalci Ukrajine vedeli, da ko se to konča, se konča za vedno‘.

Izjava Kushnerja

Jared Kushner, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegov zet, je dejal, da morajo Ukrajinci po dogovoru vedeti, da so uvedene ‚prave ovire‘, ki bodo zagotovile, da se vojna ‚ne bo več zgodila‘.

Reakcija Macrona in Zelenskega

Predsednik Macron je dejal, da so ukrajinski zavezniki na pogajanjih dosegli ‚znaten napredek‘. Povedal je, da so bila v primeru morebitnega premirja dogovorjena ‚močna‘ varnostna jamstva za Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je bil v Parizu storjen ‚velik korak naprej‘, vendar je dodal, da bo prizadevanja smatral za ‚zadostna‘ le, če bodo privedla do konca vojne.

Odprta vprašanja in izzivi

To, kar Ukrajina imenuje varnostna ‚jamstva‘ in kar so ameriški uradniki opisali kot varnostne ‚protokole‘, bi lahko pustilo Trumpu določen prostor v primeru prihoda na pomoč pri obrambi Kijeva po prihodnjem ruskem napadu. Vendar ni dvoma, da Zelenski čuti, da sta on in njegovi evropski zavezniki od Washingtona zagotovila pomemben odstop.

Slišali smo malo novih podrobnosti o tem, kje bi bila začrtana prihodnja linija premirja in kateremu ozemlju, ki ga trenutno zasedajo ruske sile, bi se Ukrajina strinjala odpovedati. Ta obet je še vedno nekaj, kar bi mnogi Ukrajinci težko sprejeli, še posebej ker Rusija še naprej vsakodnevno napada mesta in kritično infrastrukturo po vsej Ukrajini.

A ko pada sneg in z vzhoda piha oster veter, Zelenski ve, da je edina alternativa premirju in posledičnemu mirovnemu sporazumu še ena draga, izčrpavajoča zima vojne z neizogibno izgubo življenj, ki bo Ukrajino prizadela veliko huje kot Rusijo.

Pozicija Rusije in nadaljnji koraki

Ukrajinski predsednik očitno upa, da bodo jamstva ameriškega spremljanja, večnacionalne sile na ukrajinskem ozemlju in večja podpora z orožjem za njegove oborožene sile prepričali včasih skeptično prebivalstvo, da ima prav, ko prosi za mir, okrepljen z naraščajočo mednarodno koalicijo.

Ob zaključku pariške tiskovne konference pa je Zelenski priznal, da torkov ‚mejnik‘ ne zagotavlja nujno miru. Dejanski napredek še vedno potrebuje rusko podporo, Moskva pa je bila v zadnjih dneh opazno tiho glede diplomatskih prizadevanj za končanje vojne.

Putin je znan po tem, da nasprotuje možnosti evropske mednarodne sile na katerem koli spornem območju in bo nenaklonjen ustaviti napredovanje svojih vojakov, čeprav počasno, če ne bodo doseženi vojni cilji Moskve. Pritisk na obe strani, da naredita kompromise in končata vojno, pa nedvomno narašča.

Stanje mirovnih pogajanj

Prejšnji teden je Zelenski dejal, da je mirovni sporazum ’90-odstotno pripravljen‘. Dogovor o preostalih 10 odstotkih bi ‚določil usodo miru, usodo Ukrajine in Evrope‘.

Ozemlje in varnostna jamstva so bila v ospredju nerešenih vprašanj za pogajalce. Putin je večkrat opozoril, da se morajo ukrajinske sile umakniti iz vseh delov vzhodnega Donbasa, sicer ga bo Rusija zasedla, pri čemer zavrača kakršen koli kompromis glede končanja vojne.

Zelenski je doslej izključil odstopanje katerega koli ozemlja, vendar je nakazal, da bi Ukrajina lahko umaknila svoje sile na dogovorjeno točko, vendar le, če bo Rusija storila enako. Moskva trenutno nadzoruje približno 75 odstotkov Donecke regije in približno 99 odstotkov sosednje Luganske regije. Ti dve regiji tvorita industrijsko regijo Donbas.

Prvotni mirovni načrt in njegove spremembe

Prvotni mirovni načrt v 28 točkah pod vodstvom ZDA, ki je lani v veliki meri pricurljal v medije, sta Kijev in njegovi evropski zavezniki videla kot močno nagnjenega v korist Rusije. To je sprožilo tedne intenzivne diplomacije na visoki ravni, pri čemer so Ukrajina, ZDA in evropski voditelji poskušali predlog spremeniti.

Prejšnji mesec je Kijev poslal ZDA posodobljen načrt v 20 točkah ter ločene dokumente, ki orisujejo morebitna varnostna jamstva in določbe za obnovo Ukrajine, je dejal Zelenski.